PREHRANA MED PRAZNIKI

Prehranjevanje je del našega vsakdanjika in prav je, da se zavedamo, da vpliva na naše zdravje. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja ter dobrega počutja, na drugi strani pa lahko neuravnotežena prehrana ruši naše zdravje oz. je vzrok za nastanek različnih sodobnih bolezni. Zadnja leta raziskave v Sloveniji kažejo na nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli Slovenec skozi celo leto prehranjuje pretežno nezdravo, tri četrtine starejših prebivalcev ima prekomerno telesno težo ali so debeli, delež je nekoliko nižji pri mlajših odraslih. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega Slovenca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, zaužijemo preveč soli, sladkorja in maščob v celoti in preveč nasičenih maščob, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in žilja. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave ter prehranske vlaknine, ki so pomembni prehrambeni varovalni dejavniki pred kronično nenalezljivimi boleznimi.

Na prehranjevalne navade vplivajo socialne, ekonomske, etnične in kulturne danosti okolja, pa tudi izobraženost ljudi ter dostopnost in cena hrane. Tudi to, kako bo obložena naša praznična miza je odvisno od okolja iz katerega prihajamo, naših navad in običajev. Slovenski prazniki so že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča naš tek. 

Pomembno je, da se zavedamo, da vsak dan ni praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, z več maščob, sladkorja in soli, po načinu priprave pa predvsem ocvrta. Praviloma taka hrana vsebuje tudi manj vlaknin. Pogosto se prav taka živila pojavijo na naših krožnikih za praznike, zato jih uživajmo zmerno in uravnotežimo z zdravju prijaznimi izbirami (več zelenjave, stročnic, polnovrednih živil). 

Tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v popolnoma »zdrave izbire«. Vseeno pa recepture jedi lahko prilagodimo in npr. zmanjšamo količino sladkorja pri sladicah, ki jih pripravimo, uporabimo meso in mesne izdelke, ki jim je odstranjena vidna maščoba ali jih nadomestimo s stročnicami. Uporabimo manj maščob. Izbiramo le kakovostno maščobo in  smo bolj zmerni tudi pri količinski pripravi teh dobrot . Poleg tega pa v obroke vključimo dovolj zelenjave, sadja, različne kaše ter izdelke iz polnovrednih žit, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo po že zaužitem obroku manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega.  Priporočamo, da v času božično – novoletnih praznikov ohranimo zmernost tako pri mizi kot tudi pred tem v trgovini. Z nobenim živilom ne smemo pretiravati, tudi ne s sladkanimi napitki, energijskimi pijačami in alkoholom.

Ker so pred vrati prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili. S tem ni nič narobe, če te pregrehe ne postanejo vsakodnevne. Prav je, da se zavedamo, da tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za naše zdravje.