V četrtek, 24. novembra 2022, ob 18. uri smo v športni dvorani OŠ Metlika na osrednji slovesnosti obeležili letošnji občinski praznik Občine Metlika. Občina Metlika praznuje občinski praznik v spomin na 26. november, ko so slovenski in hrvaški partizani leta 1942 uničili belogradistično postojanko na Suhorju pri Metliki.
Prisotne na slovesnosti je nagovoril župan, Darko Zevnik, ki je v nadaljevanju podelil spominske znake za požrtvovalnost v boju proti covid-19, ki jih je podelila Vlada RS, priznanje za šport, ki ga je podelil skupaj s predsednikom Komisije za podeljevanje priznanj in plaket na področju športa, Vanjo Vlahom in priznanji oz. plaketi Občine Metlika, ki jih je podelil skupaj z direktorico občinske uprave, Tjašo Kump Murn.
Na slovesnosti smo si ogledali tudi filmček o izvedenih investicijah v občini v letu 2022, ki ga je posnel Uroš Raztresen. Ogledate si ga lahko
TUKAJ.
NAGRAJENCI:
Prejemniki spominskih znakov za požrtvovalnost pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki jih je podelila Vlada Republike Slovenije.
Pravne osebe:
- Območno združenje Rdečega križa Metlika (OZRK)
- Zdravstveni dom Metlika
- Prostovoljno gasilsko društvo Radovica
- Prostovoljno gasilsko društvo Metlika
- Prostovoljno gasilsko društvo Gradac
- Prostovoljno gasilsko društvo Božakovo
- Prostovoljno gasilsko društvo Primostek
- Prostovoljno gasilsko društvo Dobravice
- Prostovoljno gasilsko društvo Podzemelj
Fizične osebe:
- Zalka Klemenčič
- Peter Šneljer
Prejemnik spominskega znaka je tudi Dom starejših občanov Metlika, kjer so se med prvimi srečali z novim koronavirusom in vsemi izzivi, ki jih je prinesel ter ki je priznanje že prejel. Med prejemniki spominskega znaka je tudi pet sodelavcev iz občinske uprave - župan Darko Zevnik, direktorica občinske uprave Tjaša Kump Murn, Mateja Simonič, Minka Pezdirc in Anton Prosenik.
Plaketo Občine Metlika v letu 2022 za delo na področju športa prejme Urška Čavić kot najboljša športnica.
Urška Čavič, tekmovalka z ukrivljenim lokom, ki je zaenkrat še vedno edini olimpijski lokostrelski slog, je že od leta 2012 aktivna članica Lokostrelskega kluba Paradoks iz Črnomlja, kjer sta njena trenerja Branko Vardič za poljsko lokostrelstvo, Lili Grahek pa za lokostrelsko tehniko in tarčno lokostrelstvo. Že v prvem letu udestvovanja se je uspešno udeležila šolskih tekmovanj, ki so prilagojena za začetnike. Od takrat dalje uspešno usklajuje treninge, izobraževanje, delo in prosti čas. Trenutno je v zadnjem letniku magisterija na fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Urška je aktivna članica članske reprezentance v tarčnem in poljskem lokostrelstvu in se redno udeležuje tekmovanj slovenskega tarčnega pokala, dvoranskega pokala, in slovenskega Arrowhead pokala, državnih prvenstev ter mednarodnih tekmovanj na reprezentančnem nivoju. V sklopu članske reprezentance se je v letu 2022 udeležila Svetovnega pokala v Antaliji in Parizu, Sredozemskih iger v Oranu, kjer je v mešanih ekipah osvojila 6. mesto, ter Evropskega prvenstva v Münchnu, kjer je v ekipnem tekmovanju osvojila 3. mesto. Na tekmovanju za svetovno rang lestvico v Antaliji je osvojila posamično 3. mesto. V sklopu reprezentance poljskega lokostrelstva se je udeležila Svetovnih iger v Birminghamu, kjer je osvojila 4. mesto in na Svetovnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu v Yanktonu ZDA 5. mesto. Na svetovni rang WA lestvici, ki se je z novim pravilnikom posodobila v oktobru, Urška zaseda odlično 27. mesto, kar je najvišja slovenska uvrstitev do sedaj. Na world raking tekmi v Kamniku pa je zasedla individualno 4. mesto in ekipno 1. mesto. Je aktualna državna prvakinja v poljskem lokostrelstvu. Je tudi kandidatka za olimpijske igre leta 2024 v Parizu in leta 2028 v Los Angelesu. Kolikor ji čas dopušča se udeležuje tudi klubskih treningov, kjer je velik vzor mladim lokostrelcem, ima tudi aktivno trenersko licenco. Čas med potovanji na tekme in na samih tekmovanjih, da odžene tremo, si krajša s kvačkanjem, njenih čudovitih izdelkov se vedno razveselijo družinski člani, lokostrelski kolegi, prijatelji in tudi trenerji.
Predlog za priznanje je podal Lokostrelski klub Paradoks.
Plaketo občine Metlika v letu 2022 prejme Belokranjski muzej Metlika za dolgoletno uspešno in zavzeto opravljanje svojega poslanstva na področju muzejske dejavnosti, zgledno skrb za stalne razstave na štirih lokacijah, pridobitev novih pooblastil za opravljanje državne službe muzejev za področja etnologije in zgodovine, arheologije in likovne umetnosti, za postavitev nove stalne razstave Arheološko bogastvo Bele krajine, ki je del razširjene stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij ter za pomembno izobraževalno vlogo, ki jo opravlja.
V lanskem letu je minilo sedemdeset let, odkar je Belokranjski muzej začel opravljati svoje pomembno poslanstvo. Skozi zgodovino delovanja je postal ugledna kulturna ustanova z obsežno stalno razstavo, bogatim arhivom, polnimi depoji in knjižnico. Poleg stalne in občasnih razstav, ki so bile na ogled v metliškem gradu, je muzej skrbel tudi za razstave v Spominski hiši Otona Župančiča v Vinici, v Muzejski hiši v Semiču in nekaj časa za razstave Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Leta 2001 je sprejel v upravljanje Galerijo Kambič, ki jo je v naslednjih letih napolnil z izjemno dragoceno donacijo Metličana akademika prof. dr. Vinka Kambiča in njegove soproge, primadone Vilme Bukovec. 230 predmetov, med njimi kar 83 umetniških del 23 avtorjev, je muzej razstavil v prvem in drugem nadstropju galerije, pritličje pa je namenil občasnim razstavam. Sledila je še bogata donacija 52 grafik belokranjske rojakinje Tince Stegovec, priznane umetnice in pedagoginje. Belokranjski muzej je ves čas zgledno skrbel za svoje stalne razstave na štirih lokacijah. Skladno z načrti jih je drugo za drugo prenavljal, posodabljal, dopolnjeval. Vse bolj pa je postajal prepoznaven tudi po odmevnih letnih občasnih razstavah v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu, ki so jih spremljali katalogi ter bogat pedagoški in andragoški program. S tem namenom sta bili zasnovani muzejska knjižna zbirka Belokranjska dediščina, v kateri je do zdaj izšlo devet publikacij, in zbirka Belokranjski muzej za mlade z osmimi publikacijami. Vlada Republike Slovenije je Belokranjskemu muzeju leta 2013 podelila pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev za področji etnologije in zgodovine ter ga v letu 2021 razširila še na področji arheologije in likovne umetnosti. Za razvoj muzeja je to izjemno pomembno, saj lahko samostojno pokriva našteta področja na območju vseh treh belokranjskih občin. Rezultat dolgoletnih prizadevanj Belokranjskega muzeja pa je tudi zaposlitev kustosa arheologa. Konec septembra letošnjega leta je tako Belokranjski muzej Metlika uresničil svoje dolgoletne želje z novo stalno razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine, ki je del razširjene stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Da je delovanje Belokranjskega muzeja že dolgo opaženo in priznano tudi na širšem področju, kaže državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije, ki mu ga je leta 2001, ob petdesetletnici obstoja, za zasluge na področju kulture podelil takratni predsednik Republike Slovenije, Milan Kučan. Leta 2021, ob 20-letnici Galerije Kambič, pa je komisija za Valvasorjeva odličja galeriji podelila Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke in ji dala priznanje za pomembno izobraževalno vlogo, ki jo opravlja, in hkrati pomaga v obiskovalcih prebuditi njihovo kritično razmišljanje. Delovanje Belokranjskega muzeja na sploh je že od samih začetkov do današnjih dni usmerjeno k ljudem in k zavedanju, da je muzej pomembno stičišče kulturnega dogajanja, ki prispeva h kakovosti življenja. In nenazadnje, Belokranjski muzej so ljudje - zaposleni, brez katerih ne gre, in vodstvo, ki išče poti do visoko zastavljenih ciljev. In tukaj je imel naš muzej srečno roko - od začetnika prof. Jožeta Dularja, ki je opravil pionirsko delo na področju muzejstva v Beli krajini, do naslednika prof. Zvonka Rusa ter nazadnje etnologije, umetnostne zgodovinarke in muzejske svetnice Andreje Brancelj Bednaršek, ki Belokranjski muzej uspešno, zagnano in ambiciozno s svojo predano ekipo vodi še danes.
Predlog za priznanje je podala Ljudska knjižnica Metlika.
Za rešeno življenje otroka plaketo Občine Metlika v letu 2022 prejmejo Marko Simonič, Davor Veljković, Tjaša Zalar, Jure Vraničar, Rok Urh, Milan Kočevar, Sandi Težak in Robert Jenkole.
V sredo, 10. avgusta 2022, se je v popoldanskih urah v Križevski vasi kopala družina, mama in dva otroka mlajša od desetih let, ko se je pripetila nesreča. Otroka sta z jezu skakala v vodo, ko je v trenutku nepazljivosti, tok reke potegnil enega od dečkov pod vodo in ga potisnil ob zapornico mlina. Mama je dečka poskušala rešiti iz vode, a ni imela dovolj moči. Dečka je iz vode nato rešila skupina obiskovalcev kampa, ki so se takrat nahajali ob vodi in v samem kampu ter gostinskem obratu. Ob rešitvi dečka iz vode ta ni dihal in ni kazal znakov življenja, zato so ga nemudoma pričel oživljati. Po nekaj minutah oživljanja, je deček na srečo zadihal in izbljuval vodo. Dečka so predali reševalcem nujne medicinske pomoči, helikopter SV pa ga je prepeljal v UKC Ljubljana. Da se je dogodek razpletel s srečnim koncem ima zasluge posameznikov, ki so dečka rešili iz vode in ga na mestu oživljali. S pravilnim oživljanjem sta ga rešila Marko Simonič in Davor Veljković. Pri reševanju so pomagali še Tjaša Zalar, Jure Vraničar, Rok Urh, Robert Jenkole, Milan Kočevar in Sandi Težak.
Predloga za priznanje sta podala Mestna skupnost Metlika in Posestvo Lovšin, Luka Lovšin, s.p.
Letošnji občinski praznik so s glasbo, petjem in plesom polepšali:
- Folklorna skupina Mlinček iz Otroškega vrtca Metlika, ki nam je prikazala splet otroških rajalnih iger in plesov,
- Sara Butala, učenka Glasbene šole Črnomelj, ki je pod mentorstvom Tine Vrščaj zaigrala skladbo Abraham ma 7 sinov,
- učenci OŠ Podzemelj Sara Butala, Matic Subotič in Zala Klepec, ki so pod mentorstvom Rozalije Fabič zapeli pesmi Pastirče in Lipa moja,
- Plesno Društvo Krokar, ki se je pod mentorstvom Andreje Fir predstavilo s koreografijo Zgraditi ali zrušiti zidove, s katero so se uvrstili v sam vrh sodobnega plesa, in sicer na državno revijo sodobnega plesa Pika miga 2022, ki je potekala v začetku oktobra v Velenju,
- Metliški oktet Vitis, katerega umetniški vodja je Mateja Jakša Jurkovič, ki nam je zapel slovensko ljudsko pesem Še rožce so v hartelnu žalvale,
- Mestna godba Metlika, brez katere ni občinskega praznika, ki nam je v uvodu zairala slovensko himno ter za konec slovesnosti skladbo Vinka Štrucla z naslovom Papirus.
Predvideno je bilo, da se s skečem Delovna akcija predstavijo tudi učenci OŠ Metlika, vendar zaradi bolezni niso mogli izvesti nastopa.