Evropski teden mobilnosti 2022

Občina Metlika se je tudi letos prijavila na Javni razpis za sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti v letu 2022 v okviru projekta LIFE IP CARE 4 CLIMATE - LIFE17 IPC/SI/000007. 

Razmišljanja o mobilnosti letos povzema slogan »Trajnostno povezani«. Pobuda Evropskega tedna mobilnosti si prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti – hoje, kolesa ali javnega prevoza. Prav zato bomo letos opozarjali na pomen dobro povezanih skupnosti, saj je ta pogoj za uspešnost občine in splošno visoko raven kakovosti bivanja v njej. O uspešnosti lokalne skupnosti tako vse bolj odločajo dobra dostopnost do dobrin in uslug, zagotovljena mobilnost za vse družbene skupine, dobre povezave ter raznovrstnost alternativ osebnemu motornemu prometu.

Pri načrtovanju razvoja prometa vključujemo vse skupine prebivalcev
Vključenost najrazličnejših deležnikov v procese načrtovanja in odločanja krepi povezanost skupnosti pri razvoju prometa na način, ki koristi vsem. Takšen pristop vsebuje soodločanje pri vseh ključnih spremembah in zagotavlja slišanost argumentov tudi najbolj obrobnih skupin. Poseben vidik vključenosti predstavlja zagotavljanje splošne mobilnosti vseh prebivalcev, predvsem pa dostopnosti brez avtomobila. Na ta način zagotovimo visoko vključenost tudi mladim, starejšim in socialno šibkejšim oziroma finančno ranljivim skupinam prebivalstva. Po drugi strani nam prav to omogoča proaktivno preprečevati pojave mobilnostne revščine oziroma socialne odrinjenosti zaradi nezmožnosti potovanj znotraj območja občine. Ker je 2022 Evropsko leto mladih, jih bomo letos vključili v aktivnosti, kjer bodo lahko izpostavili svoje težave oziroma predloge rešitev na področju mobilnosti.

V ospredje bomo postavili prometni sistem, ki je za skupnost najučinkovitejši in finančno najsmotrnejši
Izkušnje naprednih zahodnih mest so pokazale, da je s širšega družbenega vidika finančno najbolj nevzdržno slediti strategiji rasti motornega prometa. Naložbe alternative motornemu prometu so se namreč izkazale kot ekonomsko veliko bolj racionalne. Pri tem lahko finančne vire za trajnostne transformacije svojih prometnih sistemov poiščemo v samem prometnem sistemu, na primer z zbiranjem prihodkov od parkiranja ali z zaračunavanjem dostopov do nekaterih območij. Upoštevanje eksternih stroškov iz prometa je podobno pomemben razmislek, če želimo izpeljati prehod na bolj trajnostno mobilnostno prakso. Motorni promet ima številne negativne učinke, katerih stroškov večinoma niti ne upoštevamo niti ne zaračunavamo. Podobno je tudi prostor, ki je na različne načine danes namenjen prometu, ekonomska kategorija, ki bi jo lahko izkoristili veliko bolj racionalno. Po drugi strani pa se lahko investicije v aktivno mobilnost bogato obrestujejo v večjem zadovoljstvu in bolj zdravih prebivalcih.

Pri načrtovanju prometa upoštevamo njegove številne okoljske posledice
Podnebne spremembe so že nekaj časa prepoznane kot ključni globalni izziv naše generacije. Ta od nas dobesedno zahteva, da področje prometa razvijamo v ravnovesju z drugimi področji in skozi vidik njihovega vpliva na okolje. S tako usklajenimi aktivnostmi lahko dosežemo dragocene sinergije ukrepov. Doseči zmanjševanje emisij in predvsem zmanjšati vpliv prometa na podnebne spremembe je prioriteta vsake skupnosti, tudi Slovenije kot države. Zato lahko že danes začnemo krepiti okolju prijazne alternative cestnemu motornemu prometu in jih povezovati v sodoben potovalni sistem, ki omogoča enostavne prestope med
različnimi potovalnimi načini.