Ko zapoje kolo, zaživi Metlika

Na vuzemski ponedeljek je Metlika ponovno zadihala v duhu tradicije. V starem mestnem jedru je Folklorna skupina Ivana Navratila izvedla metliško obredje oziroma zaviranje kola – edinstven preplet pesmi, plesa in ljudskih iger, ki že stoletja zaznamuje velikonočni čas v Beli krajini.

Letošnjo izvedbo so obogatili tudi gostje. Mestna godba Metlika ter Folklorna skupina Kres iz Novega mesta so s svojo prisotnostjo prispevali k še bolj živahnemu in prazničnemu vzdušju na Trgu svobode.

Izročilo metliškega obredja ima globoke korenine. Prvi zapisi segajo v sredino 19. stoletja, podrobneje pa ga je opisal domačin, jezikoslovec in narodopisec Ivan Navratil. Njegovo delo je pomembno vplivalo na razumevanje in ohranjanje tega običaja, ki ga je kasneje proučeval tudi France Marolt in ga označil kot starodavni obredni ples, tesno povezan z ljudskimi igrami.

Posebnost metliškega obredja je, da poteka brez instrumentalne spremljave – plesalci si ritem ustvarjajo sami s petjem. Vodenje prevzame vojarinka, ki s svojim glasom usmerja potek kola. Sledijo različne igre: most, rešetca, robčeca, petelinji boj in nošenje turna, ki skupaj tvorijo celoto obrednega dogajanja.

Nekoč so obredje izvajali na Pungartu pri cerkvici sv. Martina, danes pa že več kot tri desetletja poteka na Trgu svobode, kjer vsako leto privabi številne obiskovalce.

Metliški vuzemski plesi in igre so zaradi svoje izjemne vrednosti vpisani v nacionalni register žive kulturne dediščine, od leta 2018 pa nosijo tudi status nesnovne dediščine državnega pomena.

Dogodek ostaja pomemben simbol skupnosti in zvestobe tradiciji ter vsako leto znova potrjuje, da Metlika svojo dediščino ne le ohranja, temveč jo tudi ponosno živi.

Foto: Božidar Flajšman